CILJ IN NAMEN ZLONAMERNE PROGRAMSKE OPREME "VIRUSI"

Računalniški virus je programska koda, ki se je sposobna razmnoževati in prenašati v računalniku brez vednosti in volje uporabnika. Ko se razmnoži lahko tudi prične s škodljivim vedenjem (na primer brisanje podatkov na trdem disku). Razen uničevanja podatkov, lahko virusi povzročajo še druge težave. Pogosto so samo nadležni (na primer izpisujejo sporočila na zaslon). Ime virus je dobil, ker je njegovo vedenje zelo podobno biološkemu virusu. Gostitelj virusa je računalniški program oziroma izvršna datoteka. Nekateri virusi se sprožijo šele po tem, ko preteče določen čas od okužbe računalnika ali ob določenem datumu ali ko okužijo zadostno število drugih računalnikov. Virus, ki ne povzroča škode kljub temu troši računalniška sredstva (na primer obremenjuje procesor in zapolnjuje pomnilnik). Med razmnoževanjem in prenašanjem se začasno naseli tudi v ostale dele pomnilnika (slikovne datoteke, sistemski del trdega diska,…). Pred virusi se branimo s protivirusnimi programi, požarnimi zidovi in s sprotnim nameščanjem popravkov programja. S tem se obvarujemo tudi pred vohunskim programjem. Računalniški virusi niso omejeni samo na osebne računalnike in na operacijski sistem Windows. Obstajajo tudi za ostale OS (na primer UNIX/Linux/MAC), in ostale procesorske naprave, kot so mobilni telefoni ali dlančniki. Prvi računalniški virusi so se pojavili za velike računalnike. Z razmahom osebnih računalnikov, so se tudi pisci virusov osredotočili na njih. Virus je samo eden izmed računalniških vsiljivcev. Obstajajo še računalniški črvi, trojanski konji in drugi. Virusi so danes razmeroma redki, ostali vsiljivci prevladujejo. Učinkovito varovanje računalnika, zajema zaščito pred vsemi vsiljivci.

RAČUNALNIŠKI ČRV

je v računalništvu oblika škodljive kode, ki se od virusa razlikuje v tem, da se zmore razmnoževati sam, brez prenašanja delov gostitelja. Marsikdaj je to tudi edina naloga črva - da se razmnoži na čim več računalnikov preko omrežja, medtem ko je glavna naloga virusa, da poškoduje oziroma spremeni gostiteljski sistem.
Črvi se razmnožijo iz računalnika na računalnik hitreje kot virusi in lahko jih delimo na 2 glavni skupini:
  • Network črvi okužijo računalnike, ki so povezani na internet in nimajo posodobljenega proti-virusnega programa.
  • E-poštni črvi pa se običajno razpošljejo vsem kontaktom shranjenim na vašem računalniku z raznimi informacijami pridobljenimi iz računalnika.
je računalniški "virus", ki lahko povzroči veliko škode na računalniku. Nadzoruje ga heker. Ti "virusi" so programi, ki se predstavljajo uporabniku kot neki drug program (na primer računalniška igra ali odstranjevalec neželjenih poštnih sporočil ali kaj podobnega), v resnici pa povzročajo škodo v trenutku, ko jih zaženemo.

Znani trojanski konji
  • Back Orifice
  • Back Orifice 2000
  • Beast Trojan
  • NetBus
  • SubSeven
  • Downloader-EV
  • Cheat engine 3.2
  • ...

SPYWARE

Spyware je tip programske opreme, ki je pogosto vključena v druge aplikacije, ki so lahko prenesene z Interneta, kot testne ali brezplačne različice. To pomeni, da kadar so nameščene takšne aplikacije, se istočasno namesti tudi spyware, ne da bi vi to vedeli. Namen spywarea je dobiti informacije iz vašega računalnika, brez vašega dovoljenja, pogosto za propagandne namene. Ko je spyware nameščen v vašem računalniku, nadzira vaše internetne aktivnosti in o njih pošilja poročilo nazaj tretji osebi. Informacije, ki jih le-ta koristi, so lahko zaupne informacije: gesla, številke kreditnih kartic, e-mail naslovi, itd. Ko spyware pošilja informacije, ki jih je pridobil preko Interneta, izkorišča zmogljivosti pomnilnika in pasovne širine, kar ima posledice v drugih škodljivih učinkih takšnega delovanja.
Opomba: V nekaterih primerih lahko odstranitev spywarea iz vašega računalnika prepreči aplikaciji, ki jo je instaliral, da bi pravilno delovala, prav tako pa lahko vpliva tudi na delovanje aplikacij, ki jih je spywarea že namestil. Če želite, lahko anti-spyware zaščito lahko izvzamete ali izključite odkrivanje spywarea iz pregledovanja. Vendar pa se morate zavedati, da je s tem ogrožena zasebnost vaših podatkov in da bodo lahko vaši podatki razkriti.

RISKWARE

Riskware ni nujno zlonamerna programska oprema. Riskware je programska oprema, ki lahko nenamerno škoduje v primeru napačne uporabe. Primer takšnih programov so brezplačni programi za spletno klepetanje (IRC) ali za izmenjavo datotek. Če ste program namestili sami, potem so možnosti zlorabe manjše. Če pa se je znašel program na vašem računalniku brez vaše vednosti, pa so možnosti, da vsebuje zlonamerno kodo, večje.

ROOTKIT

Njihov namen je skriti škodljivo programsko opremo pred uporabnikom računalnika in pred anti-virusnim programom.

ADWARE

Adware - Skrajšano za advertisement software, je programska oprema, ki zlorablja računalnik za predvajanje oglaševalskih sporočil. Nekateri programi tudi zbirajo informacijo o vaših brskalnih navadah. Na podlagi teh informacij nato predvajajo oglasna sporočila. Adware programje se običajno namesti ob nameščanju kakšnega drugega brezplačnega ali nelegalnega programa.

SPAM

Spam ali nezaželjena elektronska pošta je pošta, ki je poslana večjemu številu ljudi in vsebuje oglasna sporočila ali povezave na spletne strani z škodljivo kodo. Spam upočasni delovanje e-poštnih strežnikov in zapolni vaš elektronski predal. Spam je lahko tudi razposlan preko e-poštnih črvov. Čeprav je nekatera vsebina SPAM pošte lahko privlačna, je nebi smeli odpirati ali slediti povezavam v njej.

PHISHING

Phishing oziroma lažno predstavljanje je tehnika pridobivanja osebnih podatkov in podatkov kreditnih kartic. Vključuje e-sporočila, ki prevzamejo podobo legitimnih podjetij in vključujejo povezavo na vizuelno podobno, vendar ne pravo spletno stran. Ta sporočila in spletne strani so na videz identične originalnim spletnim stranem, vendar njihov namen je zbrati vaše podatke in podatke o kreditnih karticah in bančnih računih.

BOTNETS

Botnet je omrežje botov, ki so okuženi z zlonamernim programjem kar omogoča dostop in uporaba tega računalnika na daljavo za naprimer razpošiljanje SPAM sporočil. Prav tako lahko "lastnik" botov združi več botov v močno omrežje in uporabi skupno moč za razne omrežne napade in kriminalne aktivnosti. Računalnik z nameščenim botom bo deloval občutno počasneje brez uporabnikove vednosti in brez očitnega razloga.